download printer friendly version
Jasmina Založnik
»Ljubljana – mesto festivalov« – so na Mestni obÄini Ljubljani z javnim razpisom pozvali producente. Namen razpisa: oblikovanje blagovne znamke »Ljubljana – mesto festivalov«.
Blago, ki se ceni samo, ali blago, ki ceno oblikuje skozi znamko? Je mesto Ljubljana prepoznavna blagovna znamka, Å¡e veÄ, je Ljubljana – mesto festivalov, znamka, ki se prodaja povsod ali le nam samim? Ali je morebiti omenjena znamka le naÄin prikrivanja resnice. So kvantitativni formati resniÄno edino, kar zagotavlja uspeh in prepoznavnost? V poplavi kvantitativnih formatov, med katerimi so festivali eksemplariÄna oblika, vznikajo kritike in opazke njihov negativnih elementov (upad kvalitete, pomanjkanje vizije, kuriranja, nasilna Å¡irjenja, nefokusiranje ipd.). Z namenom približanja resnici, vpisani v festival, bom o njih razmiÅ¡ljala skozi retoriÄno figuro, izposojeno iz najave festivala Pajek: DobrodoÅ¡li na ladjo norcev!
Prispodobo ladje norcev je uvedel že Platon kot prispodobo o atenski demokraciji. Z njo je oporekal uÄinkovitosti demokratiÄne družbene ureditve in opozoril na problem demokratiÄne izbire, v kateri zmaga ni odvisna od strokovnosti in sposobnosti, temveÄ od retoriÄne spretnosti govornika oziroma uÄinkovitosti manipulacije z javnim mnenjem. Ker Å¡teje veÄina, je potrebno poskrbeti za utiÅ¡anje manjÅ¡inske kritiÅ¡ke populacije, h kateri priÅ¡tevamo tudi umetniÅ¡ke kroge. Prekarizacija dela ne zadostuje. Vpeljati je potrebno nove vzvode, ki bi kritiÄno maso odvrnile od pomembnih, družbeno-politiÄnih vsebin. Inflacija festivalov, razporejenih skozi celo leto, je v tem kontekstu razumljena kot uspeÅ¡en naÄin za »osamitev« potencialnega nasprotnika in hkrati naÄin ustvarjanja socialnega miru (kruha in iger), pri Äemer ne smemo pozabiti na njihovo presežno vrednost, vpisano v »samo-ustvarjeni blagovni znamki«.
Festivali na redne obiskovalce in kreatorje delujejo kot opoj, inherenten zasvojljivi substanci. Poglejmo: Zasvojenost vznikne iz radovednosti, eksperimentiranja, poskusa približati in izkusiti to, kar doživljajo drugi, torej tisti, ki so vanje že vpeti. Ob obisku Å¡tevilnih dogodkov, ki festival sestavljajo, spoznavate, da v Äasu prisotnosti na dogodkih vsakodnevne skrbi in obveznosti (vsaj za Äas prisotnosti) poniknejo. Dogodki (umetniÅ¡ki ali družabni) vas sprostijo, »umirijo«. Zato z udeleževanjem festivalov nadaljujete, dokler vas povsem ne posrkajo in priÄnejo usmerjati vaÅ¡e življenje. Simptomi zasvojencev se izražajo kot:
- zanemarjanje drugih obveznosti (doma, v službi …) in seveda racionalno opraviÄevanje tovrstnega poÄetja;
- zanemarjanje partnerja na raÄun udeležbe festivalskih dogodkov;
- dvig toleranÄnega praga – za vzdrževanje »normalnega« stanja potrebujete vse veÄ festivalskih dogodkov;
- ob izostanku oziroma neudeležbi se pojavijo t. i. »odtegnitveni« simptomi (nemir, tesnoba, razdražljivost, nespeÄnost);
- izguba nadzora nad dogajanjem oziroma udeležbo dogodkov (planiranje in naÄrtovanje vam uhaja z vajeti, udeležujete se veÄ dogodkov, kot ste sicer naÄrtovali);
- pozornost in Äas usmerjate na festivalske dogodke (razmiÅ¡ljate o prihodnjih kot tudi o naÄinih, kako prebroditi nefestivalska obdobja);
- kljub Å¡tevilnim razoÄaranjem se jim ne morete upreti.
V kolikor ste se prepoznali v vsaj petih trditvah, se umeÅ¡Äate med festivalske odvisnike in dobrodoÅ¡li ste na ladji norcev, ki samoironizira svojo pozicijo: le tanka meja je med norcem in odvisnežem, Å¡e veÄ, v dotiÄnem primeru ju lahko enaÄimo. DobrodoÅ¡li na ladji norcev!